Lesene fasade in terase
Lesena fasada prinaša toplino, naravno lepoto in edinstveno estetiko na vaš objekt, saj ima les naravno teksturo, barvo in vzorce, ki dodajo karakter in eleganco.
Najbolj primeren les je macesen, ki je eden izmed naravno najbolj odpornih lesnih vrst na glive in insekte. Prav tako ima tudi odlično dimenzijsko stabilnost, kar pomeni manj zvijanja, nabrekanja in krčenja ob različnih vremenskih vplivih.
Macesnova fasada tako predstavlja pristno povezavo med naravo in arhitekturo. Bogata barva in tekstura macesna ustvarjata prijetno in vabljivo vzdušje, vendar se fasada s časom razvija in spreminja, saj postopoma pridobi očarljivo sivino, ki ji daje še več globine in karakterja. Ta proces naravnega staranja dodaja fasadi edinstveno lepoto, saj vsak kos lesa nosi zgodbo mnogih preteklih let.
Z leseno fasado pokažemo, kako cenimo naravo in naravne materiale. Mnogi imajo pomisleke, saj les, izpostavljen vsem mogočim vremenskim razmeram, začne trohneti, propadati in izgubljati svojo prvotno obliko. Ti pomisleki so odveč, saj v primeru, da leseno fasado primerno vzdržujemo, le-ta zdrži mnogo dlje kot klasična.
Za naročilo in informacije nas kontaktirajte!
Izbira lesene fasade ali terase
Poudarili moramo da pri zaščiti lesa, namenjenega uporabi na prostem, ločimo osnovno in površinsko zaščito. Podobno kot pri železu moramo tudi pri lesu najprej izvesti kakovostno osnovno zaščito, ki jo izvedemo le enkrat in je ključna za zagotavljanje primerne življenjske dobe, površinsko zaščito pa le, če želimo les obarvati ali preprečiti njegovo sivenje in smo pripravljeni nanose po nekaj letih znova obnavljati.
Izkušnje kažejo, da pri načrtovanju pogosto preveč razmišljamo o umestitvi, oblikah in barvni usklajenosti izdelka oz. objekta, premalo pa se poglobimo v detajle in lastnosti izbranih materialov ter s tem povezano funkcionalnost objekta skozi daljše časovno obdobje. Tudi naročniki vse preradi in prepogosto izbiramo izdelke in objekte na podlagi renderjev oz. fotografij objektov na dan vselitve. Torej takrat, ko je les običajno v stanju in v barvah, za katere iz izkušenj vemo, da brez pogostega in dragega obnavljanja ne bodo trajali.
Ker se les kljub vsem njegovim prednostim ne bo nikoli obnašal kot plastika, kovina ali kamen, se moramo naučiti sprejemati tudi tiste lastnosti lesa, ki so iz perspektive uporabnika manj ugodne. Pri njegovi uporabi na prostem moramo predvsem poskrbeti, da bo njegova funkcionalna življenjska doba primerno dolga, pri čemer imamo na razpolago dve možnosti:
- Izvedemo kakovostno osnovno zaščito, ki les ščiti pred škodljivci, ne pa tudi pred spremembami barve. V tem primeru lahko les globinsko zaščitimo le enkrat in mu nato pustimo, da se zdravo postara in posivi, podobno kot se staramo in sivimo tudi sami.
- Izvedemo kakovostno osnovno zaščito za zaščito pred škodljivci, spremembam barve pa kljubujemo z dekorativnimi premazi (Silvanol lazura B), ki jih bomo morali obnavljati vsakih nekaj let. To možnost izberemo, če želimo primerno dolgo življenjsko dobo in hkrati enakomerne barvne odtenke lesa skozi njegov življenjski cikel.
Ali je v Sloveniji sploh potrebno zaščititi les, ki se uporablja na prostem?
Klimatski pogoji v večjem delu Slovenije so v evropskem merilu eni najbolj neugodnih za uporabo lesa na prostem. Velika količina padavin, visoka zračna vlažnost ter zmerne temperature (še posebej v nižje ležečih predelih Slovenije) omogočajo hiter razvoj in delovanje plesni, gliv razkrojevalk in ostalih škodljivcev, ki povzročajo izrazite diskoloracije (neenakomerno temno obarvanje) lesnih elementov ter njihov sorazmerno hiter propad. Najpogosteje uporabljene lesne vrste, običajno gre za les smreke ter domačega in sibirskega macesna, brez dodatne osnovne zaščite torej niso primerne za uporabo na prostem, o čemer pričajo tudi veljavni slovenski in evropski standardi. Kot vemo iz izkušenj: nezaščiten les si narava hitro vzame nazaj.
Želimo si da je les v njegovi celotni pričakovani življenjski dobi potrebno zaščititi le enkrat. Kakovostna osnovna zaščita lesa predstavlja minimalen strošek, ki je povsem zanemarljiv v primerjavi s stroški, ki nastanejo, če pride do poškodb lesenega izdelka ali objekta zaradi napada lesnih škodljivcev.
Posledice napačnih odločitev pri izbiri lesa in/ali vrste zaščitnega sredstva se zelo pogosto pokažejo že kakšno leto ali dve po izpostavitvi lesa, ko se na lesenih objektih in izdelkih pojavijo prve razpoke in deformacije ter prvi znaki okužbe z lesnimi škodljivci. Običajno je najprej ogrožena estetska funkcija takšnega lesenega izdelka, kmalu zatem, pogosto že v treh do petih letih, pa takšen izdelek izgubi še svojo uporabno funkcijo in nato povsem propade.
V praksi pogosto opažamo izdelke in objekte, izpostavljene vremenskim vplivom, ki so zaščiteni le z olji. Olja so za notranjo uporabo povsem primerna in so lahko dobra alternativa lakom, pri zunanji uporabi pa predstavljajo odlično hranilno gojišče za različne plesni, poleg tega pa se iz lesa izpirajo in ga skozi daljše časovno obdobje ne ščitijo. Življenjska doba lesa, zaščitenega z olji, običajno ni nič daljša v primerjavi z življenjsko dobo navadnega, nezaščitenega lesa.
Glede konstrukcijskih detajlov, s katerimi moramo preprečiti prekomerno vlaženje lesa in omogočiti njegovo sušenje po padavinah, ter glede izbire vrste lesa, vrste zaščitnega sredstva in njegove uporabe se je smiselno že v fazi načrtovanja posvetovati s strokovnjaki, prav tako pa je pomembno vedeti, da sta (še) bolj kot začetni videz in barva objekta pomembna njegova estetska vrednost in funkcionalnost skozi celotno pričakovano življenjsko dobo.
Le s pravilno izbiro zaščite lesa in s pravilnim načrtovanjem lahko torej zagotovimo, da bo življenjska doba našega lesenega izdelka ali objekta primerno dolga, da bo tekom uporabe ohranjal svoj estetski videz ter da bodo stroški vzdrževanja in s tem povezane nevšečnosti minimalni.


























